V zimski ediciji revije Outsider leta 2021 smo objavili obsežen intervju s Tino Gregorič in Aljošo Dekleva. Povod za intervju je bila otvoritev stanovanjske soseske javnih neprofitnih stanovanj Novo Brdo. V pogovoru smo se poglobili v zelo aktualno področje gradnje javnih stanovanj. Temi smo v vsebini revije posvetili obsežno poglavje.
Objavljamo del in intervjuja o načrtovanju in gradnji nove soseske.
Novo Brdo, Pogled iz zraka, 2021. Foto: Matevž Lavrinc
Ravnokar ste zaključili sosesko javnih najemnih stanovanj Novo Brdo za Stanovanjski sklad RS. To je vaš drugi projekt na tem območju. Pri prvem ste gradili znotraj že določenih urbanističnih izhodišč, tokrat ste urbanizem načrtovali sami. Kakšen je pomen urbanizma za kakovost prostora?
A. D.: Možnost urbanističnega oblikovanja in razporejanja volumnov, organizacije širšega prostora, zasnova logike poti in silnic so velik privilegij. To je pomembno, da lahko ustvariš celovito okolje, ki povezuje in lahko ustvarja dobro družbo. Pri teh dveh projektih na Brdu se ta izkušnja kaže zelo dobro.
Pri prvem projektu so bili stavbni volumni že vnaprej določeni, a izkazalo se je, da ne dovolj premišljeno, kar se tiče dimenzij. To je avtomatsko generiralo popolnoma določeno tipologijo stanovanjske stavbe. Za razliko od tega smo imeli desetletje za tem na drugi strani ceste možnost predlagati tip pozidave in s tem tudi stanovanjsko tipologijo. Z vidika oblikovanja celotne soseske, ki generira tudi skupnost, smo lahko dosegli bistveno več.
T. G.: Pri Brdu 1 smo izkusili veliko stvari, ki so pri novem projektu generirale pomembne odločitve.
Na primer, na noben način si nismo želeli tipologije lamel, ker ne urbanistično ne arhitekturno ne omogoča kakovosti bivanja.
Na dvostopenjskem natečaju smo imeli možnost definirati tip urbanizma in jasno hkrati z njim razvijati stanovanja. Ko določiš volumen stavbe, tip vhoda in jedra, že opredeliš, da bodo stanovanja vogalna. To je bilo naše začetno razmišljanje: čim več stanovanjem smo želeli omogočiti dvojni pogled, svetlobo in prezračevanje. Želeli pa smo si tudi ob Cesti rdečega križa, ki se zareže v naselje Brdo, s posebno tipologijo nakazati drugačen bivanjski slog, vzpostaviti zaslombo pred cestnim hrupom, ki zadaj vzpostavi drugačen svet. Skupnost smo zavestno razvijali na več nivojih. Na nivoju stavbe, na nivoju ulice oziroma posebnega linearnega trga in še na nivoju soseske.
Strateško smo zmanjšali število parkirnih mest, tako smo lahko med posameznimi objekti zagotovili žepe raščenega terena, da korenine dreves lahko sežejo globoko, in tja smo zelo na gosto nasadili drevesa kot majhne gozdove.
Kaj pa je poglavitno, da lahko z urbanizmom in arhitekturo ustvarjate skupnost?
A: V Londonu na šoli AA sva se ukvarjala s projektom Negotitate my boundariy!, v katerem sva raziskovala nove koncepte stanovanjskih sosesk. Ob socioloških študijah smo ugotovili, da se v večstanovanjski stavbi skupnost učinkovito generira, če je na en vhod vezanih največ 30 stanovanj. To je maksimum. Iz tega izhajajo tudi naše odločitve pri oblikovanju soseske. Na posamezen vhod v objekt je vezanih največ 30 stanovanj. Stanovalec se najprej identificira s celoto, s temi skoraj 500 stanovanji, ker razume identiteto soseske. Na drugem nivoju se identificira s svojo ulico oziroma linearnim trgom, na katerega so orientirani vhodi v stavbe. Tretji nivo je identifikacija s stavbo, torej s skupnostjo, ki biva v stavbi. In četrti nivo je posamezno stanovanje v stavbi. Če gremo še korak dlje v smislu zasebnosti oziroma individualnega življenja, je na koncu še peti nivo lastne sobe.
T: Nedavno smo bili s študenti na Dunaju na ogledu ravnokar zgrajene soseske v bližini glavne železniške postaje, kjer je bil urbanizem predhodno določen in so se različni arhitekturni biroji ukvarjali vsak le s posamezno stavbo. Tam se zaveš, kako pomembno je, da razumemo, tako kot je razumel še Ravnikar, da soseska predstavlja celoto, ki je zasnovana celostno, od urbanizma in arhitekture do zunanje ureditve. V nasprotnem primeru lahko prehitro pride do kakofonije podob in arhitekturnih pristopov, kar slabo vpliva na človekovo izkušnjo, občutke v prostoru. Kar se mi lahko tu naučimo in kar bi mi lahko naučili Dunajčane, je, da bi morala biti zasnova urbanizma celostna, povezana z arhitekturo, ter da je treba razvijati arhitekturno, materialno, barvno usklajeno celoto soseske, ne pa le posameznega objekta. Prostor med stavbami je tisti, ki rojeva občutke, zato je arhitekturna podoba oziroma zasnova fasade okvir za življenje, sprehod, igro, stanovalce in obiskovalce.
Pri soseskah je pomemben tudi javni program. Ko se sprehajamo med novimi stanovanjskimi kompleksi na Brdu, ki so nastali v zadnjih nekaj letih, ne opazimo javnega programa, kot so pošte, vrtci, šole, kavarne, restavracije, trgovine, oziroma je te vsebine relativno malo. Zakaj se soseske gradijo kot izolirana območja in niso bolj »mestotvorne«?
A: Že pri prvem projektu na Brdu smo v objektih nad posameznimi vhodi predlagali skupne prostore, ki jih natečajna naloga sicer ni predvidevala. Pri drugem projektu pa smo ta koncept še nadgradili. Nov tip skupnih prostorov smo locirali v pritličja ob vhode v stavbe in jim dodali neposredni zunanji dostop z linearnega trga. Tako skupni prostor ni namenjen le uporabi stanovalcem posameznega objekta, ampak ga ti lahko komercialno ali pa interesno delijo z zunanjimi uporabniki ali pa obiskovalci. To je nov korak h generiranju javnega programa.
T: Skupni prostor, ki ga ali uporabljajo stanovalci ali pa ga oddajajo po urah ali dnevih, ima velik potencial. Tudi zato, da te stavbe niso več monofunkcionalne. V natečajni nalogi je bila predvidena ena živilska trgovina v velikosti 700 m2. V razdelavi projekta nam je uspelo s predlogom skladu in mestu, da smo v OPPN ta program razširili na večnamenski center Brdo, namenjen širši skupnosti. Najpomembnejši javni program centra je lokalna knjižnica, ki se povezuje z večnamensko dvorano. Podporni program so bili kavarna, lekarna, manjša trgovina, morda fizioterapija in drugi zdravstveni programi. Ta program je posebno pomemben, ker so del obeh sosesk tudi varovana stanovanja.
Opečna soseska Brdo 1, 2014
Pa je ta obseg javnega programa dovolj ali menita, da bi več javnega programa soseske še izboljšalo?
T: Menimo, da bi prav na tem področju javni stanovanjski sklad moral narediti napredek. Naloga sklada se ne sme zaključiti samo z oddajanjem stanovanj. Zagotoviti je treba, da se bo večnamenski center Brdo tam res zgodil, čeprav se je treba za to potruditi in dogovoriti z mestom. Sklad se mora pripraviti tudi na gradnjo in oddajo javnih programov. Edino s tem lahko zagotovijo, da soseska ne postane spalno naselje, ampak vitalen, spodbuden, zdrav celosten prostor. Pomembne infrastrukturne odločitve, kot so šole, vrtci, pošte in promet, pa so odločitve mestnih urbanistov, ko se odločajo o strategijah posameznih območij.
A: Mesto sicer ima strategijo za razvoj Brda. Sestavni del te strategije so tudi vsi glavni natečaji za stanovanjske soseske, tehnološki park in nove objekte za naravoslovne fakultete. Mestna uprava ima vizijo, da Brdo postane novi »podcenter« Ljubljane s tehnološko akademskim kampusom, športnimi programi in živilsko oskrbovalnimi centri, ki programsko dopolnjuje nove stanovanjske soseske. V prihodnje pa bo treba tudi vlagati v ustrezno umestitev novih šolskih objektov in vrtca. Večina teh programov, ki generirajo mesto, se dejansko razvija. Mogoče celo bolje kot v katerem drugem delu mesta.
Danes delo ne poteka več od 9. do 17. ure. To se je radikalno spremenilo že pred epidemijo, zdaj pa še toliko bolj. Ste se na nove načine dela odzvali z arhitekturo?
T: Razmišljali smo, kako se lahko skupni prostor v pritličju in deli posameznih stanovanj začasno preobrazijo v prostore za šolanje ali delo od doma. Posebnost je nova tipologija stanovanj, ki smo jo razvili v blokih ob cesti. Z izjemo nekaj družinskih dupleksov so v veliki večini start-up stanovanja v velikosti okoli 35 do 40 m2. Zasnovana so tako, da omogočajo delo doma. To smo dosegli s poljavnim vstopnim prostorom, v katerem lahko koga sprejmeš na sestanek, poučevanje, delavnico in ga ne spustiš v privatni del stanovanja. Zdelo se nam je zelo pomembno razmišljati o generacijah, ki zdaj študirajo in razmišljajo podjetniško v smislu zagonskih podjetij ali pa se preživljajo z nestalnim delom, kot je poučevanje na domu ali kaj podobnega. Zagotovili smo možnosti za takšno delo v posameznem stanovanju.
A: Dovolj veliki skupni prostori v vsakem objektu so pomembni še zlasti zato, ker je večina stanovanj relativno majhna, saj so najprej pogojena z našim stanovanjskim pravilnikom, ki zelo podrobno regulira ustroj stanovanja, potem pa še z navodili sklada, ki je želel na relativno majhni kvadraturi posamezne stanovanjske enote zagotoviti možnost bivanja čim več članski družini. Zato se nam zdi pomembno, da so skupni prostori tista dodana vrednost večstanovanjski stavbi, ki lahko deluje kot prostorski in programski dodatek k osnovni stanovanjski enoti.
Pogovarjal se je: Matevž Granda
Foto: Miran Kambič
Projekt: Stanovanjska soseska Novo Brdo
Lokacija: Ljubljana, Slovenija
Projekt: 2016-2019
Realizacija: 2021
Površina: 46.600 m2, 498 stanovanj
Naročnik: SSRS – Stanovanjski Sklad republike Slovenije
Vir: javni dvostopenjski natečaj, 1. nagrada
dekleva gregorič arhitekti:
Natečajna skupina: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič,
Lea Kovič, Martina Marčan, Naia Sinde, Vid Zabel,
Martin Kruh, Ana Riesco
Projektna skupina: Aljoša Dekleva, Tina Gregorič,
Lea Kovič, Andi Koder, Martin Kruh, Martina Marčan,
Naia Sinde, Tina Špat, Vid Zabel
Spremljanje gradbišča: Andi Koder
Vodja projekta na SSRS: Borut Hafner
